Slovenski inštitut za revizijo

Slovenski inštitut za revizijo je bil ustanovljen 11. januarja 1994. Podlago za njegovo ustanovitev je predstavljal zakon o revidiranju, sprejet julija 1993, ki je za ustanovitelja inštituta postavil Zvezo računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Kmalu po ustanovitvi so bili sprejeti prvi temeljni akti, ki so urejali delovanje revizijske stroke v Sloveniji, kot na primer kodeks poklicne etike zunanjega revizorja, temeljna revizijska načela, navodila za delovanje revizijskih družb, in drugi.

V letih svojega delovanja je postajal vedno bolj aktiven ne samo na domačem strokovnem področju temveč tudi v tujini. Tako je postal član pomembnih strokovnih mednarodnih organizacij, kot so na področju računovodstva Mednarodno združenje računovodskih strokovnjakov (International Federation of Accountants, IFAC), na področju revizije Zveza evropskih revizorjev (Federation des Experts Comptables Europeens, FEE) in na področju ocenjevanja vrednosti Svet za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (International Valuation Standards Committee, IVSC).

Delovanje inštituta zagotavljajo njegovi organi, in sicer:

svet,
revizijski svet,
strokovni svet ter
direktor.

Poleg omenjenih organov pa strokovno delo potega tudi v okviru sekcij, ki združujejo posameznike z določenimi strokovnimi znanji in ki skrbijo za ustrezen razvoj in ugled posameznih strok. V nadaljevanju prikazujemo organigram Slovenskega inštituta za revizijo.

Struktura organov Inštituta

Naloge Inštituta

Javna pooblastila

Inštitut v skladu z zakonom o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08):

  1. Inštitut opravlja naloge in pristojnosti na področju revidiranja in drugih strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem.
  2. Inštitut opravlja naslednje naloge in pristojnosti:
    1. sprejema in objavlja naslednja strokovna pravila:
      • računovodske standarde,
      • pravila revidiranja,
      • poslovnofinančne standarde in pravila,
      • pravila notranjega revidiranja,
      • pravila revidiranja informacijskih sistemov,
      • pravila ocenjevanja vrednosti;
    2. določa hierarhijo pravil iz 1. točke tega odstavka;
    3. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za opravljanje nalog:
      • pooblaščenega revizorja,
      • pooblaščenega ocenjevalca;
    4. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za opravljanje nalog iz 3. točke tega odstavka;
    5. opravlja nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb, pooblaščenih revizorjev in pooblaščenih ocenjevalcev;
    6. odloča o izdaji dovoljenj za opravljanje:
      • storitev revidiranja,
      • nalog pooblaščenega revizorja,
      • nalog pooblaščenega ocenjevalca;
    7. določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva:
      • preizkušeni notranji revizor,
      • preizkušeni računovodja,
      • preizkušeni poslovni finančnik,
      • preizkušeni revizor informacijskih sistemov,
      • preizkušeni davčnik;
    8. organizira strokovno izobraževanje, izvaja preizkuse strokovnih znanj in izdaja potrdila o strokovnih znanjih za pridobitev strokovnih nazivov iz 7. točke tega odstavka;
    9. opravlja druge strokovne naloge in storitve, povezane z razvojem revizijske stroke in drugih strokovnih področij, povezanih z revidiranjem;
    10. vodi registre:
      • revizijskih družb in revizijskih subjektov tretjih držav,
      • pooblaščenih revizorjev,
      • pooblaščenih ocenjevalcev,
      • oseb, ki so pridobile strokovne nazive, ki jih podeljuje Inštitut;
    11. opravlja druge naloge, določene z zakonom oziroma statutom Inštituta, med drugim lahko določa tudi smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev in storitev ocenjevanja vrednosti podjetij, nepremičnin ter strojev in opreme.