|
Ali veste za poklic, ki je zelo lep, zelo zanimiv pa dinamičen in pomemben hkrati? In ali veste za poklic, ki ga kar nekaj ljudi nikakor ne bi želelo opravljati, ker se jim zdi, da je dolgočasen, da se v njem se nič ne dogaja, in na lestvici cenjenosti poklicev ni prav visoko postavljen? In ali je možno, da na tak način opišemo en sam poklic? Gotovo je kar nekaj takih poklicev, pa vendar, če bi na cesti vprašali mimoidoče, bi jih verjetno kar nekaj odgovorilo, da bi tako lahko označili poklic računovodja. Ali ste že kdaj razmišljali o tem? Pa vendar sem prepričan, da je poklic računovodja, kljub vrsti stereotipov, lahko zelo zelo lep in zanimiv ter hkrati za delovanje podjetja nepogrešljiv; verjamem tudi, da ga mnogi od vas z veseljem in dobro opravljate. Navkljub vsem tistim, ki računovodji ne prepisujejo velike pomembnosti, je ravno on tisti, ki na koncu leta ugotovi poslovni izid, s katerim se, če je dober seveda, potem rado pohvali poslovodstvo; če pa je slab, je logično, da je seveda najprej računovodja tisti, ki je kriv za to in ga ne zna "pravilno" ugotoviti. In v veliki večini primerov le računovodja pozna vzroke za tak poslovni izid in ve, kaj "skriva" v sebi posamezna postavka v računovodskih izkazih. Če se vprašamo po položaju, ki ga računovodja zaseda v podjetju, pa so odgovori zelo različni. Nekateri računovodje imajo položaj evidentičarja oziroma (uradno) knjigovodje, drugi pa so pomembni člani poslovodstva. Vsekakor drži, da je v računovodstvu opravljenega veliko dela, kar pa se navzven večkrat ne opazi. Prav tako je res, da imajo nekateri računovodje zavidljivo strokovno znanje, drugi, ki se tudi sami imenujejo računovodje, pa včasih morda celo podvomijo o tem, ali mora biti aktiva enaka pasivi. In še z eno lastnostjo bi lahko označili vsaj nekatere računovodje - s skromnostjo. Seveda si vsakdo v poklicu želi napredovati, dati delu, ki ga opravlja, večjo veljavo ter izboljšati svoj položaj in cenjenost svojega poklica. Pa vendar se ne morem znebiti občutka, da ste računovodje včasih kar preveč ubogljivi in pohlevni ter da se v podjetjih premalo zavzamete zase in za poklic oziroma delo, ki ga opravljate. Če v podjetju ni nobenih ovir, da se ne bi drugi strokovnjaki udeležili strokovnih srečanj in posvetovanj, pa računovodja včasih že sam pri sebi tehta, ali si lahko na primer enkrat letno "privošči" dvodnevno srečanje, seminar ali konferenco v Portorožu. Samocenzura torej. In ko se že odloči za kaj takega, mu misli kar same od sebe podzavestno zaidejo v stroškovno računovodstvo ter si zato izbere najcenejše prenočišče in pazi, da ja ne bo preveč stroškov. In morda s tem nezavedno zmanjša pomen poklica, ki ga opravlja. Skromnost je res lepa čednost, pa vendar se je včasih treba tudi za svoj poklic malo "postaviti". Če sami sebe ne boste cenili, vas tudi drugi ne bodo - tako pravi rek. Nasvet torej: dvignite glave, kolegice in kolegi računovodje, in si izborite položaj v podjetju, ki vam gre in ki si ga s svojim znanjem in delom zaslužite! Seveda pa je zato včasih treba preseči uradniško miselnost, študirati, se izobraževati in biti prodornejši in samozavestnejši ter jasno povedati svoje mnenje. Le tiho in ponižno delo ni in ne more biti dovolj. Na drugi strani pa podjetja velikokrat premalo izkoristijo znanje ter podatke in informacije, ki jih pripravlja in zagotavlja računovodja. Tudi na tej strani je vzrokov več; in prav tako bi lahko kot pomembnega navedli znanje ali pa neznanje. Tako se že kar nekaj časa vrtimo v začaranem krogu in prav bi bilo, da bi se poskusili iz njega izviti. Za izboljšanje položaja računovodje v podjetju in družbi lahko naredite in zmorete narediti največ računovodje sami. Noben pravilnik ali akt vam tega ne bo sam prinesel in vam tudi ne more. Treba se bo začeti zavedati tega dejstva in si z ravnanjem izboriti boljši položaj ter morda včasih kakšno pravico, ki vam objektivno pripada, tudi zahtevati. Dolgoročno pa lahko le znanje, samoinicitivno delovanje in strokovno delo povečajo ugled računovodje v podjetju. Prepričan sem, da ima velika večina računovodij veliko teoretičnega in praktičnega znanja, ki pa bi ga bilo treba bolj pogumno in ponosno pokazati ter se z njim tudi kdaj pohvaliti.
In da ne bo ostalo le pri delitvi nasvetov. Spoštovane kolegice in kolegi računovodje, z veseljem zapišem tole misel, ki se mi je utrnila na 10. jubilejni konferenci preizkušenih računovodij in računovodij v Portorožu: vsi, ki smo tako ali drugače povezani s tem zanimivim, zahtevnim in hkrati lepim poklicem, lahko ugotovimo in pritrdimo, da smo zelo ponosni na znanje, ki ga imate, na vaše delo in vaš prispevek k uspešnemu razvoju družbe. In prav je, da vas javno pohvalim ter hkrati spodbudim, da se začnete še bolj zavedati pripadnosti poklicu in s ponosom včasih tudi glasno zahtevate izboljšanje položaja v organizaciji, to je izboljšanje, ki vam glede na vaše delo in znanje tudi pripada.
|
