|
Verjetno ste že sprejeli poslovne načrte za naslednje leto. Pri njihovi izdelavi ste verjetno upoštevali predvsem pretekle dosežke ter izhajali iz sprejetih strategij in dolgoročnih ciljev, ki jih želite doseči. In s sprejetimi načrti je seveda treba tudi seznaniti vse zainteresirane. Tako nekako, na kratko in zelo skopo, naj bi bilo načrtovanje tudi opisano v učbenikih. In kakšni so načrti glede Revizorja? Po dolgotrajnem in temeljitem premisleku je bila sprejeta odločitev, da Revizor postane dvomesečnik. Naslednje leto boste prejeli šest številk Revizorja. Kar nekaj razlogov je narekovalo tako rešitev. Uredniška politika in članki, ki jih lahko pričakujete, bodo še vedno pokrivali ista področja kot sedaj. Po vsej verjetnosti pa bo v naslednjih letih prišlo tudi do spremembe uredniške politike. Več dejavnikov je in še bo vplivalo na zasnovo revije. Prehod z mesečnika na dvomesečnik je nujen in je povezan tudi s siceršnjim razvojem medijev ter vedno bolj poudarjeno vlogo in potrebo po elektronskih medijih in elektronski komunikaciji. S korenitejšimi spremembami in osvežitvami še malo čakamo, ker še ni novega zakona o revidiranju. S sprejetjem novega zakona o revidiranju bodo predpisani elektronski registri pooblaščenih revizorjev in revizijskih družb ter registri vseh drugih nazivov, ki jih vodi Inštitut. Prav tako bodo z zakonom postavljene tudi nekatere druge rešitve, ki bodo lahko korenito spremenile položaj, vlogo in odgovornosti Inštituta. Ker pa trenutno še ni jasno, kakšne in katere bodo končne rešitve, tudi ne hitimo z nekaterimi svežimi in morda zelo drugačnimi rešitvami vsebinske, uredniške in izdajateljske narave Revizorja. Zavedamo se, da bo do nekaterih sprememb moralo priti, razmišljamo o možnih rešitvah, vendar jih bomo poskušali uresničiti, ko bodo "pravila igre", ki jih bo prinesel nov zakon o revidiranju, sprejeta.
Verjetno vsaj nekatere zanima, kako je z novim zakonom o revidiranju. Ne samo vas, mene tudi. Minister za finance je že pred več kot letom imenoval strokovno skupino za pripravo predloga zakona o revidiranju (članice Miranda Groff, Marija Janc, Barbara Kotar Palčič, Damjana Mlakar in Roža Žust), ki naj bi ob strokovni pomoči strokovnjakinj dr. Mete Duhovnik in Nevenke Cukon Mavec izdelala delovno gradivo za predlog zakona. Med temeljnimi zadevami, ki jih je treba z zakonom v Sloveniji na novo urediti, sta vzpostavitev in organiziranje javnega nadzorstva nad revizorji in revizijskimi družbami. V Evropi je javno nadzorstvo zelo različno urejeno in gotovo bo odločitev glede modela, ki ga bo uvedla Slovenija, politična. Pričakoval sem, da bodo predstavniki oblasti pred začetkom pisanja zakona tudi revizorje oziroma revizijske družbe, revizijski svet in seveda tudi Inštitut vsaj povprašali, kaj menimo o možnih rešitvah (vsaj nekaterih) v najpomembnejšem zakonu, ki ureja revidiranje in tudi druga strokovna področja, tesno povezana z revidiranjem, ali vsaj predstavili svoja izhodišča. In ko bi bile te temeljne dileme razčiščene, bi tudi imenovana delovna skupina lahko spisala zakon. Ampak, nič takega se ni zgodilo; vsaj jaz o tem nič ne vem. Verjetno ne vem vsega, pa vendar se zdi, in tega se tudi bojim, da so vprašanja o temeljnih sistemskih in konceptualnih vprašanjih, predvsem glede javnega nadzorstva, še danes odprta tako, kot so bila pred enim letom. Seveda je to področje politike. Najslabše pa je, da ni vizije, da kot država ne vemo, kaj in tudi kako hočemo urejati ta vprašanja. Ali pa, kar je še slabše, da ta vprašanja sploh niso pomembna in da bo že, kakor bo. In Slovenija zamuja. In to zelo. Če so nas tuji strokovnjaki in tudi EU v preteklosti dajali za vzgled drugim, kako imamo urejeno področje revidiranja in tudi računovodenja, se nekateri od njih sedaj čudijo, kako to, da Slovenija nima pripravljenega niti osnutka novega zakona (z direktivo se moramo uskladiti do 29. junija prihodnjega leta). Tudi zato javno sprašujem: Ali ima Vlada Slovenije jasno vizijo in strategijo razvoja revidiranja, računovodenja in drugih sorodnih strok in seveda tudi javnega nadzorstva (ne le na področju revidiranja) ter seveda, če ju ima, kakšni sta?
|
