|
Verjetno pri sestavljanju letnih poročil vsaj v nekaterih družbah že kar dolgo ni bilo toliko razprav, prepričevanj, razmišljanj in raznovrstnih idej. Saj ne, da bi se pravila sestavljanja ali računovodenja kaj pomembno spremenila, le pričakovanja in razumevanje ali nerazumevanje dejanskega stanja so pri nekaterih, predvsem članih poslovodstva, zelo različna. Kar nekaj računovodij in računovodkinj mi je v teh dneh potožilo, da so pod velikimi pritiski predpostavljenih, naj sestavijo letna poročila po "željah", in to tako, da poslovni izidi ne bili (pre)slabi. Take zahteve pa nekateri prenašajo tudi na revizorje. Slabitev sredstev, predvsem finančnih naložb, je običajno jabolko spora in jedro nesoglasij. Res je v nekaterih primerih zelo težko priznati, da nekatera sredstva niso več toliko vredna, kot so bila še pred nedavnim. Seveda smo vsi raje uspešni in se vsaj navzven kažemo v lepši luči. Pa vendar, podobno ali kar enako kot v vsakdanjem življenju, ki je sestavljeno iz vzponov in padcev, je tudi v poslovnem svetu. In pravijo, da za vsakim dežjem posije sonce; ja, pa za vsakim soncem nas tudi prej ko slej namoči, kajne? Taka so dejstva. In tudi računovodski izkazi morajo vsebovati v podatkih in informacijah izraženo dejansko stanje. Čemu torej pritiski na sestavljavce, naj odstopajo od vnaprej postavljenih pravil? Verjamem, da je neuspehe in poraze veliko teže priznati, kot pa se sončiti na lovorikah slave in hvale. Pa vendar še vedno velja, da je resnično velik tisti, ki zna prenašati tudi poraze in se predvsem iz njih nekaj naučiti. Sicer pa, ali res lahko privolimo v teorijo porazov? Vsakdo, ki malo več ve o ekonomiji, tudi ve, da se ta giblje ciklično; torej imamo po obdobju sedmih debelih krav obdobje sedmih suhih krav. So to porazi, neuspehi? Poimenovanje ni važno, pa vendar nas sedanje razmere opozarjajo, da je zapitek enkrat pač treba plačati. Predvsem pa, da je resnično uspešen tisti, ki bo znal poraz spremeniti v zmago. Torej so pred nami novi izzivi, in čeprav se morda sliši čudno, nam recesija daje nove priložnosti, lahko je to nov zagon, iskanje novih, boljših poti. Kar je, pač je, in čim prej dejansko stanje sprejmemo, analiziramo in poiščemo poti iz njega, toliko bolje za nas. Predvsem pa me je v teh zgodbah, povezanih s sestavljanjem računovodskih izkazov za leto 2008, presenetil kar večinski pogled na pomen podatkov v računovodskih izkazih. Bog ne daj, da bi izkazali izgubo ali slabši poslovni izid v izkazu poslovnega izida – istočasno pa nas podatki o premoženju ne zanimajo preveč. Kako naj to imenujem? Morda slovenska "obsedenost" s poslovnim izidom? Ali je torej za nas trenutni poslovni izid pomembnejši od vrednosti premoženja? Zelo kratkoročno in zastarelo razmišljanje, ki zahteva malo globlji razmislek tudi o tem, kaj sploh je poslovni izid, kako ga ugotavljamo, kaj ga sestavlja in podobno. Odgovori niso tako enostavni, kot se morda kaže na prvi pogled. Ste že slišali za vseobsegajoči donos (comprehensive income)? Rešitve, ki jih je prinesel novi MRS 1 in ki jih bomo morali verjetno vgraditi v slovenske računovodske standarde, so zagotovo prave in v stroki že dolgo poznane. Upam pa tudi, da bodo pripomogle k razmišljanju predvsem naših vodilnih, da bodo spoznali, da je celotna uspešnost podjetja odvisna tako od uspešnega poslovanja, ki je rezultat proizvajanja ali opravljanja storitev, imenujmo to učinek notranjih dejavnikov, kot tudi uspešnega poslovanja, ki je rezultat upravljanja premoženja podjetja. Dodaten dokaz torej, da je poslovni izid, ugotovljen v izkazu poslovnega izida, sicer pomemben, pa vendar je še pomembnejši vseobsegajoči donos. Seveda pa se je treba tudi zavedati, da je treba sedaj uporabljani način sestavljanja poslovnega izida "očistiti" in predstaviti kot del, ki je posledica prihodkov iz poslovanja (revenue), in del, ki je posledica prihodkov iz gospodarjenja s sredstvi (gains); za vseobsegajoči donos pa dodati predvsem učinke prevrednotenja sredstev.
In za konec še nekaj. Upam, da bomo vsi skupaj, torej tako računovodje kot revizorji in tudi poslovodje v teh težkih časih opravili izpit iz strokovnosti ter tako pri sestavljanju kot tudi revidiranju računovodskih izkazov upoštevali le in samo strokovna pravila ter po svoji vesti in s strokovnim znanjem, ki ga vsekakor imamo, sestavili in revidirali računovodske izkaze tako, kot se od pripadnikov stroke pričakuje. Vsem ostalim pa še tole sporočilo: še vedno se je, če ne prej pa na malo daljši rok, izkazalo, da so le strokovna pravila in zavezanost stroki ter tudi moralna in etična načela tisti, ki vedno zmagajo. Prepričan sem, da to velja tudi za sedanje "izredne" razmere in da je izkazovanje "boljših" rezultatov zaradi na primer neopravljenih oslabitev sredstev v primerih, ko bi to bilo potrebno, le metanje peska v oči in zidanje potemkinove vasi.
Glavni in odgovorni urednik
dr. Marjan Odar
|
