Na naslovnico glava-fiksna
Revizorji Računovodje Ocenjevalci vrednosti Notranji revizorji Revizorji informacijskih sistemov Finančniki Davčniki
Publikacije Izobraževanje Forum Povezave Revizijske družbe Aktualno
 
 

Mednarodni standardi revidiranja

Slovenski računovodski standardi

Revija Revizor

Zborniki

Zborniki

Gradivo s seminarjev

Ostale publikacije

Ostale publikacije

Strokovna zbirka

Strokovni prispevki


Agencija za javni nadzor nad revidiranjem
ISACA - Slovenia Chapter
The Institute of Internal Auditors - Slovenia Chapter
Katalog informacij javnega značaja Slovenskega inštituta za revizijo
Javni poziv za kandidaturo za člana komisije za preizkus znanja iz točkovanja stanovanj



1 € = 239,64 SIT

Stran je prirejena za Internet Explorer ali Firefox verzije 1 ali več, Netscape verzije 4 ali več in ločljivost zaslona 800x600 pik. Nekatere strani in obrazci uporabljajo tudi JavaScript.

 
 

REVIZOR, revija o reviziji, št. 4/09, letnik X, avgust 2009
(REVIZOR, Journal of Auditing, No. 4/09, Vol. X, August 2009)

Uvodnik
(Editorial)

Pravijo, da so za vsak napredek potrebne spremembe obstoječega. Torej – če hočemo razvoj, je treba nekaj "starega" spremeniti in poiskati nove, praviloma boljše rešitve. Nič ni stalnega, vse se spreminja, in če se znamo novostim čim bolj prilagoditi, tem bolje. V tej številki objavljamo tudi predlog sprememb SRS, ki so potrebne predvsem zaradi spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov. Javna razprava bo trajala do jesenskih dni in načrtovano je, da bodo spremembe SRS sprejete še letos. Saj ne gre za kake revolucionarne zadeve, pa tudi spremembe SRS glede na stalne spremembe MRS oziroma MSRP so res tiste, ki so po proučitvi komisije za standarde nujne in potrebne. Zakaj tak uvod? Tudi zato, kar boste razumeli vsi, ki uporabljate MRS oziroma MSRP, ker se spremembe in dopolnitve MRS oziroma MSRP dogajajo skoraj vsak mesec. Vprašujem se, ali se IASB, to je organ, ki sprejema MRS oziroma MSRP, sploh zaveda, da računovodski standardi niso laboratorij, v katerem se vsak dan znova preizkušajo nova zdravila. Te gospode bi bilo treba včasih postaviti v vlogo uporabnika in izvajalca njihovih rešitev in sprememb – računovodje, ki mora njihove zahteve in stalne spremembe dnevno spremljati in upoštevati. Prepričan sem, da v tem primeru ne bi bilo toliko sprememb in dopolnitev, saj je ta ureditev postala skoraj nepregledna. Potem pa še Evropska komisija in njeno sprejetje teh standardov, ki kot edini veljajo v EU. Verjetno veste, da je IASB v juliju izdal tudi mednarodne računovodske standarde za mala in srednja podjetja. Marsikdo se sedaj sprašuje, ali bomo prešli na te standarde in se poslovili od SRS. Načeloma je seveda vse možno, vendar je glede na trenutno "razpoloženje" pristojnih teles za standarde v EU zelo zelo malo verjetno, da bi bili ti standardi kmalu sprejeti v evropski pravni red. Razlogov za to je veliko. Naj dodam nekaj mojih osebnih pomislekov. Menim, da so SRS vsaj na tako visoki strokovni ravni kot MRS za mala in srednja podjetja. Poleg tega, če bi se le-ti uporabljali, bi bilo potrebno poznavanje celotnih MRS oziroma MSRP, ki so sicer pisani za velike družbe in predvsem za sestavljanje konsolidiranih računovodskih izkazov. SRS pa poznamo in jih že nekaj časa uporabljamo, pa tudi spreminjajo se res le v nujnih primerih (praviloma zaradi posledic sprememb MRS oziroma MSRP). Ne vem, kako bi bili uporabniki MRS za mala in srednja podjetja zadovoljni, če bi "znanstveniki" iz IASB skoraj vsak mesec nekaj spremenili. Še marsikaj bi lahko naštel, pa vendar naj zapišem le zame najpomembnejši razlog, zakaj mislim, da moramo ostati pri SRS. SRS so rezultat slovenske računovodske šole, in mi sami jih sprejemamo, spreminjamo in pojasnjujemo. Z uporabo MRS oziroma MSRP bi se (smo se) delu naše strokovne samostojnosti in neodvisnosti odpovedali. Lahko razumem vse tiste potrebe in zahteve mednarodne primerljivosti ali, kot se moderno reče, globalizacije, ko je to res nujno in ne gre drugače. Pa vendar, vsi ljudje na zemeljski obli ne moremo na enak način razmišljati, se obnašati, delovati in biti nadzorovano uniformirani, če želite, "nadzorovani" – in enako velja za pravila računovodenja. Globalizacija pa je v osnovi ravno to! Je del procesa enotnega obvladovanja ljudstev sveta in predvsem gospodarska prisila enakega obnašanja, podrejanja, obvladovanja, razmišljanja njegove visokosti kapitala in stalnega stremljenja za dobičkom, ki je v interesu zelo ozkega kroga pravih (ekonomskih) vladarjev sveta. Dovolj, dovolj ... le jasno in glasno: v tem pogledu sem nacionalist. In me sploh ni sram tega javno povedati, lahko celo zapišem, da sem ponosen to. Tako kot na SRS, ki so rezultat slovenske računovodske šole. In trdim, da so bili SRS 2002 strokovno boljši, kot so SRS 2006, ki smo jih morali spremeniti po meri zahtev MRS. In v čigavem imenu? V imenu napredka, razvoja? Imenujte to, kakor hočete, služili so predvsem nekaterim gospodom vladarjem; približno takim, ki jih pri nas imenujemo tajkuni. Tudi ti MRS oziroma MSRP so prispevali svoj delež k tej finančni oziroma gospodarski krizi, katere posledice bomo tako ali drugače občutili še vrsto let.

Uh, naj bo dovolj razglabljanja o teh zadevah. Poletje je, čas, ko se moramo vsaj začasno odklopiti in storiti kaj zase. Ko smo sami s seboj, svojimi bližnjimi in resnično svobodni ter praviloma prosti spon, pravil in in ukazov kogarkoli. Ali znamo te trenutke dovolj ceniti? Ali še znamo uživati svobodo, se odklopiti in biti "odštekani" ter uživati tisto prvobitno in edino, kar šteje, to je življenje? Potrudimo se, predajmo se sanjam in sanjarjenju, bodimo romantični in naredimo si dopust pravljično izpolnjen z vsem, kar nam duša veli. Pozabimo na kruti svet okoli nas in se prepustimo užitkom brezdelja, lenobnosti; uživajmo prekrasna prebujajoča se jutra in čar prelivajočih se sončnih žarkov, ki se zlivajo v čarobnost oranžno rdečih sončnih zahodov s pridihom vznemirljivega pričakovanja tople poletne noči. Pustimo se zapeljati čarobnosti narave in duše. In približno to ali kaj takega naj bi bilo to!



Glavni urednik
Dr. Marjan Odar