|
Pa je leto spet naokrog. Hitro hitro in prehitro smo v decembru. Veselem, kot nekdaj, polnem pričakovanja, čarobnosti nečesa, za kar sploh ne vemo, kaj tako posebnega naj bi bilo. Morda pa kdo poreče, da letošnji december zaradi težkih gospodarskih in socialnih razmer ni pravi čas za veselje, za sprostitev, za druženje, za odklop? Nikar tako! Sploh ne! Obrnimo ploščo in spremenimo način razmišljanja in obnašanja! Saj to sploh ni tako težko, če se malo poglobimo sami vase, če odvržemo navlake površnosti in potrošništva, s katerimi nas vsak dan zasipajo mediji. Ali ste že kdaj resno razmislili o tem, ali bi bili res srečni, zadovoljni, če bi na primer na loteriji zadeli enoletno bivanje v prekrasnem luksuznem apartmaju z vso postrežbo in ugodjem, recimo nekje na tihomorskih otokih, obdanih s toplim turkizno zelenim morjem, vendar le za vas in samo za vas? Nisem prepričan, če bi bili po začetnem navdušenju po enem letu še vedno tako navdušeni kot prve dni. Različni smo, vendar zase in še za marsikoga zagotovo vem, da bi kaj takega sprejel prej kot kazen, in ne kot dobitek, zaradi katerega bi skakal do stropa. Pa saj je jasno! Prave sreče in zadovoljstva nam ne morejo dati stvari, mrtvi predmeti narave; srečo in zadovoljstvo lahko doživimo in izživimo v odnosih, razmerjih, smehu in joku, pogovoru, včasih tudi "prijateljskem prepričevanju", morda zaupnem deljenju občutkov, skrivnosti in zadovoljstva z nam dragimi osebami, prijatelji, sodelavci, znanci ...
Poglejmo na ta razmerja morda še iz drugega zornega kota. Kaj me brigajo finančna in gospodarska in ne vem še kakšna kriza, če me obdajajo družina, prijatelji, sodelavci, znanci in vsi drugi, morda celo naključni podobno misleči, s katerimi mi je lepo, ko se družimo, s katerimi lahko delim in izmenjujem tudi občutke tesnobe, pa strahu in včasih morda celo žalosti in globine iskanj, negotovosti, osamljenosti! Takih vezi z najdražjimi, prijatelji, sodelavci in znanci mi nobena kriza ne more preprečiti, kaj šele vzeti. In šele v težavah spoznaš pravega prijatelja, kajne?
In nadaljujmo z morda še malo drugačnim in za marsikoga neobičajnim pogledom in razmišljanjem. Ali ste se morda kdaj, ko ste bili sami s seboj, s svojimi notranjimi občutki, morda celo travmami ali vzhičenostjo, vprašali, kaj vam resnično nekaj pomeni. So to morda materialne dobrine, recimo lepa hiša, morda celo jahta, ali pa osebe, pa naj si bodo to vaši bližnji, prijatelji, znanci, skratka tisti, ki se vas vedno razveselijo in so veseli vaše družbe, v katerih bližini se počutite varne in zadovoljne? So to tisti, za katere vam ni vseeno, kaj se z njimi dogaja, in katerih uspehov se veselite in s katerimi skupaj trpite in tudi premagujete njihove poraze? Odločitev je seveda spet vaša.
In kaj ima vse to skupnega z novoletno čestitko? Morda, in za nekatere, prav ničesar. In če ste med tistimi, ki se vas taka razmišljanja ne dotaknejo: želim vam uspešno, zdravo in zadovoljno 2010!
Vsem Vam pa, ki v teh prazničnih dneh take uradne in večkrat površinske vljudnostne čestitke razumete in sprejemate drugače ter si želite resničnih, pristnih in iz srca izrečenih želja po zdravju, sreči, uspehu, prijateljstvu in vsem, kar si res Vi najbolj želite, tudi jaz želim, da bi se Vam uresničil ves tisti široki in topli spekter občutij in želja, ki ga ne morete nikoli poplačati z denarjem, ki pa Vam vseeno daje notranje prekipevajoče zadovoljstvo ob zavedanju, da je nekje nekdo, ki Vas ceni, Vas spoštuje in Vas razume ter kateremu tudi v trenutku žalosti in zlomljenega duha in srca lahko naslonite glavo na ramena in mu potožite, ki Vas bo razumel in s katerim lahko delite Vašo srečo. In srečo je treba deliti, jo doživeti in uživati skupaj, kajti drugače to sploh ni prava in resnična sreča. In zatorej – vsak dan v letu 2010 res SREČNO!
|
