|
Pred vami je prva številka v letošnjem letu. Jubilejna! Prva številka Revizorja je izšla v prejšnjem tisočletju, pred 20-imi leti. Vsekakor se je Revizor v tem obdobju bolj ali manj uspešno spopadal z začetnimi otroškimi težavami ter iskal samega sebe in smisel izhajanja pa tudi pravo vlogo in poslanstvo v letih mladostnega dozorevanja. Odrastel je v strokovno revijo, ki si je izborila svoj prostor v slovenski strokovni javnosti. Pa vendar se vedno lahko vprašamo, ali je to res vse, ali se ne da drugače in bolje. In prav jubilej je lahko izgovor in razlog za razvojnokritično analizo prave vloge in položaja ter vizije nadaljnjega izhajanja Revizorja. Ali v času digitalizacije, interneta, elektronskih medijev sploh še potrebujemo "klasično" strokovno revijo, ki ima na dokaj omejenem jezikovnem območju razmeroma nizko naklado in ki jo berejo predvsem strokovnjaki in drugi iskalci, raziskovalci in ustvarjalci novih idej na področju revizijske, računovodske, davčne, finančne, ocenjevalske in tudi drugih sorodnih strok? Kljub različnim možnim pomislekom, dvomom in morda tudi preračunljivim poslovnoizidnim podatkom pa je Revizor praktično edina slovenska strokovna revija, ki z objavljenimi prispevki kaže in podpira razvoj domače revizijske in z njo povezanih strok in ki, ne nazadnje, omogoča promocijo in uveljavitev novih avtorjev, torej domače strokovne inteligence s teh področij.
Pa vendar, v zrelih letih, ko je pogled na preteklost že odgovornejši in kritičnejši, ko že znamo trezneje oceniti in projicirati v prihodnost tudi slabosti in pomanjkljivosti, je vsekakor pomembno, da na tej podlagi izdelamo vizijo in začrtamo pot v prihodnost. Vsekakor bo Revizor v obliki in z vsebino, kot jo poznate, letos še izhajal. Kako pa naprej? Ja, kar nekaj novih zamisli je v igri. Po vsej verjetnosti bo Slovenski inštitut za revizijo poleg izdajateljstva prevzel tudi založništvo, kar pomeni, da bo za revijo odgovoren v celoti. Pomembna pa je vsebina. Ideja, ki je trenutno zelo vroča in po mojem mnenju tudi zelo dobra, je, da bi sledili spremenjeni vsebinski zasnovi. Vsaka številka naj bi bila tematska; obravnavala naj bi najnovejše strokovne dosežke in tudi praktične rešitve ter izkušnje posamezne strokovne dejavnosti. Te pa se vsako leto obravnavajo tudi na strokovnih konferencah, ki jih organizira Inštitut, in vsako leto za vsako konferenco izdamo zbornik z referati. Ideja je preprosta: strokovni prispevki in članki, ko sedaj objavljeni v zborniku z razmeroma nizko naklado in ki jih dobijo le udeleženci konference, so pa zelo aktualni in na visoki strokovni ravni, naj bi bili v prihodnje objavljeni v Revizorju, ki bi nadomestil zbornike, ti pa bi bili tako na voljo širšemu krogu bralcev. Seveda bi tem prispevkom dodali po posameznih tematskih sklopih tudi prispevke drugih avtorjev, ki ne bi bili le predavatelji na konferencah (udeleženci konference pa bi prejeli "zbornik" v ustrezni tematski številki Revizorja). Kaj menite? Osebno sem prepričan, da bomo na tak način dokaj enostavno in pomembno izboljšali strokovno raven tako prispevkov na konferencah kot tudi člankov v Revizorju; hkrati se bo poglobila prodornost in povečala branost Revizorja.
Upam, da nam bo preobrazba Revizorja, kot smo si jo zamislili, v celoti uspela. Seveda pa to ni vse; treba je razmišljati tudi o Revizorju na elektronskem mediju ter tudi malo potrkati na zavest pripadnikov vseh strok, združenih v Inštitutu, saj moramo z usklajenim delovanjem prispevati k strokovnemu napredku ter utrditvi ustreznega položaja v družbi in državi. Prepričan sem, da nam bo uspelo! Seveda si bomo za to skupaj prizadevali in se borili! Obljubite?
|
