Na podlagi 4. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2024) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 17. decembra 2025 sprejel Pojasnilo 1 k SRS-ju 32 (2024) – Pripoznavanje prihodkov v organizacijah, ki izvajajo dejavnost regulirane gospodarske javne službe in Pojasnilo 3 k Okviru SRS-jev (2024) – Razkritja v zvezi s predpostavko časovne neomejenosti delovanja. K pojasniloma sta dala soglasje tudi minister, pristojen za gospodarstvo (16. 2. 2026) in minister, pristojen za finance (8. 1. 2026).

Komisija za SRS-je je na podlagi prejetega vprašanja proučila določbo SRS 32.5. v zvezi s poračunom preveč zaračunanih prihodkov in ugotovila, da ta ureja oziroma jo je moč uporabiti samo v primerih, ko organizacija za poračun preveč zaračunanih prihodkov na bilančni presečni dan nima še nobene pravne ali posredne obveze, kar pomeni, da poračun za organizacijo na dan bilanciranja še ni obvezujoč. V vseh drugih primerih, v katerih bodisi po zakonu bodisi na kateri drugi podlagi pravna ali posredna obveza organizacije za izvedbo poračuna obstaja že na dan bilanciranja, pa ga je računovodsko treba obravnavati upoštevaje splošna pravila za pripoznavanje prihodkov in obveznosti, kot izhajajo iz Okvira SRS-jev, SRS-ja 15, SRS-ja 9 in SRS-ja 11. Komisija za SRS-je se je zato odločila, da pripravi in predlaga sprejem Pojasnila 1 k SRS-ju 32 (2024) – Pripoznavanje prihodkov v organizacijah, ki izvajajo dejavnost regulirane gospodarske javne službe, ki bo organizacijam, ki izvajajo dejavnost regulirane gospodarske javne službe, dalo dodatne usmeritve, kako pravilno računovoditi preveč ali premalo zaračunane prihodke preteklega obračunskega obdobja.

Komisija za SRS-je je v sklopu svojih rednih nalog spremljanja aktivnosti oziroma dogajanja na področju Mednarodnih standardov računovodskega poročanja ob proučevanju zadnjih sprememb in dopolnitev MRS 1 opazila, da v Slovenskih računovodskih standardih nimamo določbe, ki bi po vzoru na določbo MRS 1.25 od organizacije zahtevala, da pri pripravi računovodskih izkazov oceni tudi svojo sposobnost nadaljevanja delovanja, in v primeru zavedanja o pomembnih negotovostih, povezanih z dogodki ali okoliščinami, ki utegnejo povzročiti resen dvom o sposobnosti organizacije za nadaljevanje delovanja, takšne negotovosti tudi razkrije. Prav tako SRS-ji nimajo določbe, ki bi od organizacij, katerih računovodski izkazi niso pripravljeni upoštevaje predpostavko časovne neomejenosti delovanja, zahtevala, da to razkrijejo, in sicer skupaj z razlogi, zakaj predpostavka časovne neomejenosti delovanja ni bila upoštevana, in katere podlage so bile pri pripravi računovodskih izkazov uporabljene. Komisija za SRS-je je presodila, da tovrstna razkritja uporabnikom predstavljajo pomembno pomoč (informacijo) pri presoji tveganj v zvezi s sposobnostjo organizacije za nadaljevanje delovanja, zato se je odločila, da pripravi in predlaga sprejem Pojasnila 3 k Okviru SRS-jev (2024) – Razkritja v zvezi s predpostavko časovne neomejenosti delovanja, s katerim bodo tudi za organizacije, ki računovodijo po SRS-jih, tovrstna razkritja postala zavezujoča.

Izšla je posebna izdaja SIR*IUS 2!

Poleg rednih šestih letnih številk letos pripravljamo tudi dodatno številko, ki prinaša izbor aktualnih, poglobljenih in strokovno izjemno relevantnih prispevkov s področja računovodstva, revizije, prava in trajnostnega poročanja.

V tokratni številki preberite:

• Datum obračuna združitve in delitve – dr. Saša Prelič
• Razkrivanje informacij in dokumentacije v okviru skrbnega pregleda – dr. Martin Čarni
• Gibanje cen revizijskih storitev – dr. Stanko Čokelc, dr. Vesna Štager
• Poznavanje poslovanja in kontrolnega okolja kot temelj učinkovite revizije – Jerneja Potočnik
• Pravni vidiki CSRD: kontekst, prenos v slovensko pravo in skladno poročanje (2. del) – Marko Jo Moggi
• Od skladnosti k vrednosti: trajnostna razkritja, upravljanje in konkurenčnost – Nina Kelemen
• Revizor informacijskih sistemov – ključni akter pri trajnostnem poročanju – Nina Kravanja Novak
• Tveganje prevare – Damjan Ahčin

Izšla je nova številka SIR*IUS 1/2026

Nova številka prinaša aktualne prispevke o obdavčitvi dobička iz kapitala, DDV pri transakcijah med povezanimi osebami, obdavčitvi nepremičnin na Hrvaškem, alternativnih investicijskih skladih, davčnih izzivih pri delitvah družb ter izbrane strokovne rešitve iz prakse s področij revizije, davkov, računovodstva, notranje revizije in ocenjevanja vrednosti.

Na Slovenskem inštitutu za revizijo smo 22. in 23. januarja 2026 uspešno izvedli 26. davčno konferenco, ki je po odzivih udeležencev odlično uspela. Tudi letos smo program zasnovali kot most med teorijo, zakonodajo in prakso, s ciljem, da davčna pravila ne le poznamo, temveč predvsem razumemo njihov vpliv na gospodarstvo in posameznike.

Prvi dan smo začeli s slovesno podelitvijo certifikatov novim preizkušenim davčnikom, kar je že tradicionalno pomemben trenutek za stroko. V nadaljevanju so sledili prispevki o aktualnih spremembah v davčnem sistemu ter razvoju informacijskih sistemov FURS-a za podporo nadzoru in pobiranju dajatev. Posebno pozornost so pritegnile teme, povezane z obdavčitvijo nepremičnin na Hrvaškem, prvimi obveznostmi poročanja minimalnega davka v letu 2026, davčnimi izzivi pri delitvah družb ter obdavčitvijo alternativnih investicijskih skladov. Dan smo sklenili z razpravo o možnosti davčno ugodnega nagrajevanja zaposlenih v Sloveniji ter ga zaokrožili z glasbeno monokomedijo Jureta Ivanušiča in družabnim večerom.

Drugi dan je bil namenjen predvsem mednarodnim vidikom in sodni praksi. Obravnavali smo davke in prispevke za dohodke nerezidentov iz tretjih držav ter obremenitev stroškov dela v Avstriji. Sledile so predstavitve aktualne prakse Sodišča EU pri določanju davčne osnove za DDV pri transakcijah med povezanimi osebami, vprašanj obdavčitve dobička iz kapitala v praksi Drugi dan smo zaokrožili z vrhunskimi prispevki predstavnikov Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča o zakonitosti in pravni varnosti v davčnih postopkih.

Konferenca je ponovno pokazala, da so davki mnogo več kot zgolj številke in členi – so hrbtenica javnih financ, odraz pravne države ter prostor, kjer se srečujejo interesi države, gospodarstva in posameznikov.

Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem predavateljicam in predavateljem za njihovo strokovnost, pripravo zahtevnih tem in deljenje izkušenj. Zahvala gre tudi vsem udeleženkam in udeležencem za aktivno sodelovanje, vprašanja in razprave, ki so pomembno prispevale k uspehu letošnje konference.

Veselimo se ponovnega snidenja na prihodnjih dogodkih in nadaljnjega skupnega razvoja davčne stroke v Sloveniji.

Na konstitutivni seji sveta, 20. 1., je bila za predsednico sveta Slovenskega inštituta za revizijo imenovana Vesna Milanović, za podpredsednico pa Tina Toman Pfajfar.