Na spletni strani eDemokracija je objavljen predlog zakona o osebni asistenci (ZOA).
Trenutno veljavni ZOA je v 6. in 7. odstavku 12. člena določal:
| (6) Izvajalci osebne asistence revidirajo računovodske izkaze vsako leto tako, da za vsako poslovno leto zagotovijo revizorjevo poročilo o opravljenih dogovorjenih postopkih, s katerimi revizijska družba, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ugotovi, ali so javna sredstva, prejeta zaradi izvajanja storitev osebne asistence, prikazana na posebnem kontu in je zagotovljena njihova namenska poraba. (7) Izvajalci osebne asistence ministrstvu predložijo letna poročila skupaj z revizorjevim poročilom o opravljenih dogovorjenih postopkih najpozneje v 30 dneh po njihovem prejemu. |
Nov predlog vsebuje 15. člen, ki revidiranje izvajalcev osebne asistence ureja na naslednji način:
(1) Izvajalec osebne asistence revidira računovodske izkaze vsako leto tako, da za vsako poslovno leto zagotovi revizorjevo poročilo o dogovorjenih postopkih, s katerimi revizijska družba, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, poda mnenje:
(2) Izvajalec osebne asistence ministrstvu predloži s strani revizorja potrjeno letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom o opravljenih dogovorjenih postopkih najpozneje v 30 dneh po njihovem prejemu oziroma najpozneje do konca junija za preteklo koledarsko leto. |
Komentar lahko oddate do 26. 3. 2026.
Slovenski inštitut za revizijo je prevedel digitalno predlogo VSME za mala in srednja podjetja, ki je izdal EFRAG in pomaga pri izpolnjevanju poročevalskih zahtev po trajnostnih informacijah malih in srednje velikih podjetij.
Na podlagi 4. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2024) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji 17. decembra 2025 sprejel Pojasnilo 1 k SRS-ju 32 (2024) – Pripoznavanje prihodkov v organizacijah, ki izvajajo dejavnost regulirane gospodarske javne službe in Pojasnilo 3 k Okviru SRS-jev (2024) – Razkritja v zvezi s predpostavko časovne neomejenosti delovanja. K pojasniloma sta dala soglasje tudi minister, pristojen za gospodarstvo (16. 2. 2026) in minister, pristojen za finance (8. 1. 2026).
Komisija za SRS-je je na podlagi prejetega vprašanja proučila določbo SRS 32.5. v zvezi s poračunom preveč zaračunanih prihodkov in ugotovila, da ta ureja oziroma jo je moč uporabiti samo v primerih, ko organizacija za poračun preveč zaračunanih prihodkov na bilančni presečni dan nima še nobene pravne ali posredne obveze, kar pomeni, da poračun za organizacijo na dan bilanciranja še ni obvezujoč. V vseh drugih primerih, v katerih bodisi po zakonu bodisi na kateri drugi podlagi pravna ali posredna obveza organizacije za izvedbo poračuna obstaja že na dan bilanciranja, pa ga je računovodsko treba obravnavati upoštevaje splošna pravila za pripoznavanje prihodkov in obveznosti, kot izhajajo iz Okvira SRS-jev, SRS-ja 15, SRS-ja 9 in SRS-ja 11. Komisija za SRS-je se je zato odločila, da pripravi in predlaga sprejem Pojasnila 1 k SRS-ju 32 (2024) – Pripoznavanje prihodkov v organizacijah, ki izvajajo dejavnost regulirane gospodarske javne službe, ki bo organizacijam, ki izvajajo dejavnost regulirane gospodarske javne službe, dalo dodatne usmeritve, kako pravilno računovoditi preveč ali premalo zaračunane prihodke preteklega obračunskega obdobja.
Komisija za SRS-je je v sklopu svojih rednih nalog spremljanja aktivnosti oziroma dogajanja na področju Mednarodnih standardov računovodskega poročanja ob proučevanju zadnjih sprememb in dopolnitev MRS 1 opazila, da v Slovenskih računovodskih standardih nimamo določbe, ki bi po vzoru na določbo MRS 1.25 od organizacije zahtevala, da pri pripravi računovodskih izkazov oceni tudi svojo sposobnost nadaljevanja delovanja, in v primeru zavedanja o pomembnih negotovostih, povezanih z dogodki ali okoliščinami, ki utegnejo povzročiti resen dvom o sposobnosti organizacije za nadaljevanje delovanja, takšne negotovosti tudi razkrije. Prav tako SRS-ji nimajo določbe, ki bi od organizacij, katerih računovodski izkazi niso pripravljeni upoštevaje predpostavko časovne neomejenosti delovanja, zahtevala, da to razkrijejo, in sicer skupaj z razlogi, zakaj predpostavka časovne neomejenosti delovanja ni bila upoštevana, in katere podlage so bile pri pripravi računovodskih izkazov uporabljene. Komisija za SRS-je je presodila, da tovrstna razkritja uporabnikom predstavljajo pomembno pomoč (informacijo) pri presoji tveganj v zvezi s sposobnostjo organizacije za nadaljevanje delovanja, zato se je odločila, da pripravi in predlaga sprejem Pojasnila 3 k Okviru SRS-jev (2024) – Razkritja v zvezi s predpostavko časovne neomejenosti delovanja, s katerim bodo tudi za organizacije, ki računovodijo po SRS-jih, tovrstna razkritja postala zavezujoča.
Izšla je posebna izdaja SIR*IUS 2!
Poleg rednih šestih letnih številk letos pripravljamo tudi dodatno številko, ki prinaša izbor aktualnih, poglobljenih in strokovno izjemno relevantnih prispevkov s področja računovodstva, revizije, prava in trajnostnega poročanja.
V tokratni številki preberite:
• Datum obračuna združitve in delitve – dr. Saša Prelič
• Razkrivanje informacij in dokumentacije v okviru skrbnega pregleda – dr. Martin Čarni
• Gibanje cen revizijskih storitev – dr. Stanko Čokelc, dr. Vesna Štager
• Poznavanje poslovanja in kontrolnega okolja kot temelj učinkovite revizije – Jerneja Potočnik
• Pravni vidiki CSRD: kontekst, prenos v slovensko pravo in skladno poročanje (2. del) – Marko Jo Moggi
• Od skladnosti k vrednosti: trajnostna razkritja, upravljanje in konkurenčnost – Nina Kelemen
• Revizor informacijskih sistemov – ključni akter pri trajnostnem poročanju – Nina Kravanja Novak
• Tveganje prevare – Damjan Ahčin
Izšla je nova številka SIR*IUS 1/2026
Nova številka prinaša aktualne prispevke o obdavčitvi dobička iz kapitala, DDV pri transakcijah med povezanimi osebami, obdavčitvi nepremičnin na Hrvaškem, alternativnih investicijskih skladih, davčnih izzivih pri delitvah družb ter izbrane strokovne rešitve iz prakse s področij revizije, davkov, računovodstva, notranje revizije in ocenjevanja vrednosti.