27. letna konferenca revizorjev je za nami.
V dveh vsebinsko bogatih dneh smo razpravljali o spremembah, ki že danes oblikujejo prihodnost revizijske stroke: reformi evropskega nadzora, makroekonomskih in panožnih tveganjih, MSRP 18, aktualnih razlagah SRS ter prenovljenih pravilih o delujočem podjetju, prevarah in poklicni etiki.
Del razprave je bil namenjen tudi poenostavljenim standardom trajnostnega poročanja, VSME ter izkušnjam prvega poročanja o minimalnem davku.
Pogled uporabnikov letnih poročil nas je spomnil, da tiste njegove dele, katerim uporabniki posvečajo največ pozornosti pri čemer so bili zgovorni podatki o obsegu prebiranja revizorjevega poročila.
Dotaknili smo se še veščine, brez katere strokovno znanje pogosto ne doseže pravega učinka – komunikacije v zahtevnih in konfliktnih situacijah.
Prispevka o insolvenčni kriminaliteti in statusnih preoblikovanjih pa sta poudarila dokazno vrednost revizijske dokumentacije ter pomen jasnega razumevanja meja in odgovornosti revizorjeve vloge.
Osrednje sporočilo konference je jasno: zaupanje v revizijo se gradi z znanjem, strokovno presojo, kakovostnimi dokazi, dobro dokumentacijo, neodvisnostjo in jasno komunikacijo.
Hvala vsem predavateljicam, predavateljem in udeležencem za strokovne prispevke, vprašanja ter odprto razpravo.
Izobraževanje za naziv »Specialist za trajnostno poročanje«
Obveščamo vas, da se bo 10. septembra 2026 začelo strokovno izobraževanje za pridobitev naziva Specialist za trajnostno poročanje.
Vpis v izobraževanje je še vedno mogoč. Več informacij in prijavnico najdete na spletni strani
Izšla je nova številka revije SIR*IUS 5/2026
Kaj prinaša nova številka?
◆ Uvodnik – dr. Samo Javornik ◆ Trends in Audit Oversight Reform – Hilde Blomme, Endrin Bitraj (o reformi in smeri nadzora revidiranja v EU ter vpetosti nacionalnih regulatorjev) ◆ Spremembe nekaterih pravil revidiranja – mag. Mitja Skitek (spremembe Mednarodnega kodeksa etike, MSR 570 in MSR 240) ◆ Pogled uporabnikov na letno poročanje družb – Katarina Sitar Šuštar (izsledki kvalitativne raziskave o dejanski rabi letnih poročil v praksi) ◆ Analiza poročanja o ključnih revizijskih zadevah v revizijskih poročilih bank v Sloveniji – Tina Igličar, dr. Maja Zaman Groff (pregled poročanja o KAM v bančnem sektorju) ◆ Vpliv vrzeli med ponudbo in povpraševanjem ter gentrifikacije in turistifikacije na preudarno vrednost nepremičnin – dr. Samo Javornik (CRR 3 in SPS 9 ter konservativna merila ocenjevanja) ◆ The Seven Drivers of Valuation Risk in the Market Approach – Boris Tuma (obvladovanje tveganj in ključni dejavniki pri metodi tržnih primerjav) ◆ Minimalni davek – ključna spoznanja iz prvega poročanja – Dean Košar (prve izkušnje z implementacijo Direktive EU 2022/2523 in Pillar Two) ◆ Javna razprava o predlogu SRS-ja 36: odzivi, dopolnitve in pojasnila – dr. Barbara Mörec (novosti za pravne osebe javnega prava) ◆ Kompetenčni model notranje revizije kot orodje za podporo zagotavljanju in dokazovanju usposobljenosti po Globalnih standardih notranjega revidiranja – Robert Rajšp
Poleg osrednjih člankov številka vključuje tudi nove strokovne rešitve v rubriki Iz prakse za prakso:
• Revizija: Revizorjevo poročanje o objavi poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki
• Ocenjevanje: Ocena korekcijskih faktorjev za prilagoditev tržnih vrednosti na preudarne vrednosti po posameznih tipih nepremičnin na datume ocenjevanja vrednosti po 30. aprilu 2026
• Notranja revizija: Potrjevanje izvajalca zunanje presoje kakovosti notranje revizije
• Davki: Uveljavljanje izključitve v začetni fazi dejavnosti po Zakonu o minimalnem davku
• Računovodstvo: Računovodenje predhodno nepripoznanih sredstev v stečajnem postopku
Celotna vsebina in posamezni članki so že na voljo naročnikom na spletni strani SIR*IUS.
Slovenski inštitut za revizijo je v sodelovanju z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem prevedel prenovljeni MSR 570 (2024) in spremembe drugih standardov zaradi prenove MSR 570 (2024).
Prevodi so dostopni na strani z objavami Mednarodnih standarodv revidiranja.
Prevodi sprememb bodo sestavni del pravil revidiranja, ko jih bo Agencija uvrstila v Hierarhijo pravil revidiranja.
Strokovna razlaga Komisije za Slovenske računovodske standarde, št. 12: Računovodska obravnava valorizacije obveznosti do družbenika, ki je izstopil iz družbe
Slovenski inštitut za revizijo je od uporabnika SRS-jev prejel vprašanje, kako pravilno računovodsko obravnavati valorizacijo/obrestovanje obveznosti družbe za izplačilo nadomestila družbeniku, ki je izstopil iz družbe. Uporabnika zanima, ali se ta pripozna kot finančni odhodek obdobja, na katerega se nanaša, ali kot neposredno zmanjšanje kapitala družbe. Ker je Komisija za Slovenske računovodske standarde ugotovila, da se v praksi pojavljajo različne rešitve in interpretacije, je vprašanje proučila in pripravila strokovno razlago, kako se tovrstni zneski pravilno računovodsko obravnavajo po Slovenskih računovodskih standardih.