Slovenski inštitut za revizijo je v sodelovanju z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem prevedel spremembe nekaterih standardov zaradi uveljavitve MSUK 1. Spreminjajo se naslednji standardi ter drugi dokumenti:

• Mednarodni okvir za posle dajanja zagotovil
• MSP 2400 (prenovljen) – Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti
• MSZ 3000 (prenovljen 2016) – Posli dajanja zagotovil, razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti
• MSZ 3400 – Preverjanje predračunskih računovodskih informacij
• MSZ 3402 – Poročila o zagotovilih o kontrolah v storitveni organizaciji
• MSZ 3410 – Posli dajanja zagotovil za poročila o toplogrednih plinih
• MSZ 3420 – Posli dajanja zagotovil za poročanje o kompiliranju predračunskih informacij
• MSS 4400 (prenovljen) – Posli opravljanja dogovorjenih postopkov
• MSS 4410 – Posli kompiliranja

Prevodi sprememb bodo sestavni del pravil revidiranja, ko jih bo Agencija uvrstila v Hierarhijo pravil revidiranja.

Sprejeta je bila novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1O), ki v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi z namenom ustvarjanja bolj konkurenčnega in manj birokratskega poslovnega okolja.

Glavne novosti vključujejo:

• Delnice z večkratno glasovalno pravico: Podjetjem (predvsem družinskim, zagonskim in hitro rastočim) omogočajo lažji dostop do kapitala ob ohranitvi nadzora in stabilnosti upravljanja, pri čemer so predvidene tudi varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev.
• Poenostavljeno trajnostno poročanje: Bistveno se zmanjšuje število družb, ki so zavezane k poročanju o trajnostnosti, zvišujejo se pragovi ter ščitijo mala in srednja podjetja pred nesorazmernimi zahtevami.
• Večja preglednost lastništva: Odpravlja se izjema pri obveščanju o medsebojni udeležbi družb, kar zmanjšuje možnosti za izogibanje pravilom in krepi transparentnost.

UM Ekonomsko-poslovna fakulteta v sodelovanju s Slovenskim inštitutom za revizijo (SIR) izvaja raziskavo »Atraktivnost poklica revizorja: izzivi in priložnosti za revizijska podjetja«. Namen raziskave je proučiti, kako revizorji zaznavajo atraktivnost poklica oz. stroke (ne zgolj svojega trenutnega ali zadnjega delodajalca) ter med drugim, kateri dejavniki vplivajo na odločitev za vstop, vztrajanje ali odhod iz poklica.

Anketni vprašalnik je anonimen. Izpolnjevanje vprašalnika traja približno 15–20 minut. Z vprašalnikom se ne zbirajo občutljivi podatki. Pridobljeni podatki bodo uporabljeni izključno za raziskovalne namene.

Povezava na anketni vprašalnik:

Na tem mestu k izpolnitvi ankete vabimo vse:

• pooblaščene revizorje (zaposlene v revizijskih družbah drugje);
• druge zaposlene ali študente v revizijskih družbah, ki delujete na področju revidiranja računovodskih izkazov; ter
• ki ste v preteklosti delovali v revizijskih družbah na področju revidiranja računovodskih izkazov in menite, da ste dobili ustrezen vpogled v značilnosti revizijske stroke.

Za vaš čas in sodelovanje pri anketi se vam iskreno zahvaljujemo.

IESBA (IFAC) je objavil publikacijo z naslovom "Nove tehnologije: Na značilnostih temelječ pristop k etičnim vidikom za revizorje" (Emerging Technologies: A Characteristics-Based Approach to Ethical Considerations for Professional Accountants). Publikacija izpostavlja glavne značilnosti novih tehnologij in s tem povezana tveganja ogrožanja etičnih načel, ki se lahko pojavljajo z njihovo uporabo pri revidiranju.

Vlada RS je:

• na predlog Ministrstva za finance v Državni zbor posredovala Predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Predlagane spremembe se nanašajo zgolj na urejanje dostopa upravičencev do registra dejanskih lastnikov; ter
• na predlog Ministrstva za finance v Državni zbor posredovala Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika. Predlog sprememb 374a. člena kriminalizira opravljanje svetovalnih, pravnih, računovodskih, davčnih in revizijskih storitev (t.j. zagotavljanje finančnih ali drugih storitev) pravnim osebam, za katere veljajo omejevalni ukrepi v Sloveniji ali na področju EU.