Izšla je nova številka SIR*IUS 1/2026

Nova številka prinaša aktualne prispevke o obdavčitvi dobička iz kapitala, DDV pri transakcijah med povezanimi osebami, obdavčitvi nepremičnin na Hrvaškem, alternativnih investicijskih skladih, davčnih izzivih pri delitvah družb ter izbrane strokovne rešitve iz prakse s področij revizije, davkov, računovodstva, notranje revizije in ocenjevanja vrednosti.

Na Slovenskem inštitutu za revizijo smo 22. in 23. januarja 2026 uspešno izvedli 26. davčno konferenco, ki je po odzivih udeležencev odlično uspela. Tudi letos smo program zasnovali kot most med teorijo, zakonodajo in prakso, s ciljem, da davčna pravila ne le poznamo, temveč predvsem razumemo njihov vpliv na gospodarstvo in posameznike.

Prvi dan smo začeli s slovesno podelitvijo certifikatov novim preizkušenim davčnikom, kar je že tradicionalno pomemben trenutek za stroko. V nadaljevanju so sledili prispevki o aktualnih spremembah v davčnem sistemu ter razvoju informacijskih sistemov FURS-a za podporo nadzoru in pobiranju dajatev. Posebno pozornost so pritegnile teme, povezane z obdavčitvijo nepremičnin na Hrvaškem, prvimi obveznostmi poročanja minimalnega davka v letu 2026, davčnimi izzivi pri delitvah družb ter obdavčitvijo alternativnih investicijskih skladov. Dan smo sklenili z razpravo o možnosti davčno ugodnega nagrajevanja zaposlenih v Sloveniji ter ga zaokrožili z glasbeno monokomedijo Jureta Ivanušiča in družabnim večerom.

Drugi dan je bil namenjen predvsem mednarodnim vidikom in sodni praksi. Obravnavali smo davke in prispevke za dohodke nerezidentov iz tretjih držav ter obremenitev stroškov dela v Avstriji. Sledile so predstavitve aktualne prakse Sodišča EU pri določanju davčne osnove za DDV pri transakcijah med povezanimi osebami, vprašanj obdavčitve dobička iz kapitala v praksi Drugi dan smo zaokrožili z vrhunskimi prispevki predstavnikov Upravnega, Vrhovnega in Ustavnega sodišča o zakonitosti in pravni varnosti v davčnih postopkih.

Konferenca je ponovno pokazala, da so davki mnogo več kot zgolj številke in členi – so hrbtenica javnih financ, odraz pravne države ter prostor, kjer se srečujejo interesi države, gospodarstva in posameznikov.

Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem predavateljicam in predavateljem za njihovo strokovnost, pripravo zahtevnih tem in deljenje izkušenj. Zahvala gre tudi vsem udeleženkam in udeležencem za aktivno sodelovanje, vprašanja in razprave, ki so pomembno prispevale k uspehu letošnje konference.

Veselimo se ponovnega snidenja na prihodnjih dogodkih in nadaljnjega skupnega razvoja davčne stroke v Sloveniji.

Na konstitutivni seji sveta, 20. 1., je bila za predsednico sveta Slovenskega inštituta za revizijo imenovana Vesna Milanović, za podpredsednico pa Tina Toman Pfajfar.

Na Slovenskem inštitutu za revizijo smo veseli, da smo lahko tudi letos zbrali glavne deležnike razvoja trajnostnega poročanja v Sloveniji.

2. letna konferenca Poročanja o trajnostnosti je ponovno pokazala, da je to področje kompleksno in nestanovitno, a da raven znanja in izkušenj zelo hitro raste. Dogodek ni bil le sklop predavanj – bil je prostor izmenjave izkušenj, iskrenih vprašanj in jasnih ambicij.

Uvodni nagovor dr. Sama Javornika je postavil temelje: prvo leto obveznega poročanja o trajnostnosti je bilo namenjeno učenju; zdaj je čas, da gradimo naprej - povezano, pragmatično in z več razumevanja, kaj poročanje podjetjem pravzaprav prinaša.

Vsebino smo začeli z novostmi pri pravilih in standardizaciji informacij o trajnostnosti.  Mark Jo Moggi (odvetnik) nas je popeljal skozi ključne zakonodajne premike Omnibus I in pokazal, kako bodo vplivali na naslednja leta poročanja o trajnostnosti v Sloveniji. Pri implementaciji novih pravil moramo paziti na nove nejasnosti in ohranjanje koherentnega sistema poročanja. Chiara Del Prete (predsednica EFRAG TEG) je iz prve roke razložila bistvo osnutka prenovljenih ESRS standardov, pomen standardov VSME ter vse umestila v prihodnost poročanja o trajnostnosti in odgovorila na dilemo publike: Koliko standardov bomo na koncu sploh imeli? Evropska komisija cilja na en okvir poenostavljenih ESRS za zavezanke k poročanju in en okvir standardov za prostovoljno uporabo, ki naj bo strnjen, enostaven in uporaben. Mag. Kristijan Hvala (Združenje bank Slovenije) je opozoril na perspektivo bančnega sektorja pri pridobivanju standardiziranih informacij o trajnostnosti. Pomen ESG pri upravljanju tveganj bank se krepi tudi na zakonski ravni, posodobljeni ESG vprašalnik pa bo letos prinesel pomembno poenotenje podatkov, ki jih banke pričakujejo od podjetij.

Nato smo se osredotočili na načrte prehoda pri blaženju podnebnih sprememb. Darja Virjent (Ernst & Young) je načrt prehoda umestila v širši zakonodajni in deležniški kontekst ter razkrila ključna opažanja iz prvega leta poročanja – od najpogostejših napak do dobrih praks, ki so se že začele oblikovati. Nataša Gladovič (Atlantic Grupa) se je navezala na zgodnje izhodišče in ponudila izjemno dragocen vpogled v proces priprave načrta prehoda podjetja v sektorju široke potrošnje. Pojasnila je povezavo s strategijo podjetja, vključevanje različnih funkcij v proces, kvantifikacijo ciljev, postavljanje prioritet ter izzive mednarodnega okolja. Njena predstavitev je navdušila, ker je bila iskrena, praktična in je sporočala, da naj bo načrt prehoda usmerjen v rast dolgoročne vrednosti in ne v kratkoročno izpolnjevanje zahtev.

Sledil je segment o revizorskih vidikih izračuna ogljičnega odtisa. Nina Kravanja Novak (Deloitte Slovenija) in  Emilia Michalowska (Deloitte Poljska) sta predstavili splošne vidike ter konkretne izzive in napotke pri revizorskem pregledu izračuna ogljičnega odtisa ter poslu dajanja omejenega zagotovila. Za izboljšanje postopka izračuna je treba postaviti robustno infrastrukturo podatkov, zagotoviti uporabo učinkovitih digitalnih orodij in stalno nadgrajevati znanje o tem področju v podjetju. Občinstvu sta pojasnili tudi svoja pričakovanja glede prihodnosti: pri izračunu emisij obsega 3 ne bo poenostavitev – nova verzija GHG protokola prinaša še podorbnejši pristop.

Predstavljene teme smo nato osvetlili z vidika digitalizacije in umetne inteligence. Ivan Chernou in Aleksandra-Dominika Bylina (Innovise) sta prikazala, kako digitalna orodja podjetjem pomagajo pri zbiranju, upravljanju in analizi podatkov ter delila primere dobrih praks, ki že omogočajo večjo natančnost in prihranek časa.

Konferenco smo sklenili z okroglo mizo o pogledu nazaj in naprej k poročanju o trajnostnosti. Nina Kelemen (Skupina Triglav), dr. Bojan Senčič (Štore Steel), Aleš Juhart (Forvis Mazars) in Eva Možina (Skupina HSE) so razpravljali o svojih izkušnjah in predstavili, kako podjetja dejansko živijo poročanje o trajnostnosti – od priprave podatkov do organizacijske strategije, izzivov pri pripravi konkretnih segmentov poročil o trajnostnosti do načrtovanja digitalizacije in odgovorne uporabe AI, ki je trenutno lahko kvečjemu “pripravnik” pri nekaterih nalogah, ne pa odločevalec v katerem koli delu procesa. V razpravi je pomemben pogled države dodal Klemen Risto Bizjak (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), ki je je temo podnebnega prehoda osvetlil z vidika NEPN ter Podnebnega zakona in pojasnil različne pristope pri načrtovanju prehoda med EU in Veliko Britanijo.

Ob zaključku dneva je postalo jasno, da smo odprli nekaj pomembnih dilem in hkrati nakazali smeri, ki jih bomo morali v prihodnjih letih razvijati skupaj – odgovorno, strokovno in z jasno ambicijo, da poskušamo trajnostno poročanje uporabiti tudi kot orodje razvoja.

Vsem predavateljem, panelistom in udeležencem iskrena hvala, da so s svojo strokovnostjo in odprtostjo soustvarili kvaliteten vsebinsko zaokrožen dogodek.

Zahvala tudi vsem sodelavcem SIR ter našemu Svetu za poročanje o trajnostnosti za organizacijo dogodka. Cenimo njihov angažma in zavezo, da bodo tudi v prihodnje stremeli k razvoju področja in ga povezovali z ostalimi iniciativami, ki stremijo k zagotavljanju gospodarskih in drugih družbenih ciljev Slovenije.

Se vidimo prihodnje leto – do takrat pa ostanimo povezani.

Slovenski podjetniški sklad vabi vse zainteresirane na 3. in 4. modul brezplačnega izobraževanja za prostovoljno trajnostno poročanje.