Združenje bank Slovenije in Slovenski inštitut za revizijo sta uskladila novo verzijo (v06.0) referenčnega obrazca za pripravo povzetka poročila o oceni vrednosti nepremičnine za zavarovano posojanje. Ta verzija poleg nekaterih manjših prilagoditev vključuje novo polje za vnos informacije o vrednosti nepremičnine, ki je ocenjena z upoštevanjem preudarno konservativnih meril ocenjevanja vrednosti v skladu z veljavno uredbo o kapitalskih zahtevah (»CRR3«) oziroma Slovenskim Poslovnofinančnim standardom 9.

Glavni namen obrazca je, da omogoča enostavno ter pregledno seznanitev z bistvenimi informacijami iz cenitvenega poročila, a ga ne nadomešča ter skupaj z njim tvori nedeljivo celoto.

Združenje bank Slovenije in Slovenski inštitut za revizijo priporočata, da se nov obrazec uporabi pri izdelavi ocen vrednosti nepremičnin za zavarovano posojanje od 1. decembra 2025 dalje, obrazec in pripadajoča navodila za izpolnitev pa so na voljo tukaj.

Interpretacija 6. točke 2 odstavka 57. člena ZGD-1.

Slovenski inštitut za revizijo je dne 24. 9. 2025 na pobudo članov Revizijskega sveta Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) kot pristojno ministrstvo za področje zakona, ki ureja gospodarske družbe (ZGD-1) zaprosil za interpretacijo 6. točke 2 odstavka 57. člena ZGD.

Ta določa, da mora revizijsko poročilo vsebovati:

»navedbo, ali je bila družba dolžna objaviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in če ugotovi, da bi ga morala objaviti, tudi navedbo, ali je bilo poročilo objavljeno v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo javno objavo in objavo poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki na spletni strani družbe.«

V zvezi s to določbo sta se pojavili vprašanji o tem, ali:

• mora vsako revizorjevo poročilo vseh zavezancev za revizijo (srednje in velike gospodarske družba), vsebovati ta dodatek v revizorjevem poročilu, ne glede na to, da za (predvidevamo) večino revidiranih družbe zadeva sploh ni merodajna ali pa samo tistih družb, ki izpolnjujejo pogoje za objavo takega poročila; ter
• ali so v zvezi s tem poročilom potrebni kakršnikoli postopki preverjanja pravilnosti navedb v njem.

MGTŠ je 9. 10. 2025 podal naslednji odgovor:

Direktiva public Country-by-Country Reporting (PCbCR) določa, da morajo države članice zagotoviti, da revizorji v revizijskem poročilu navedejo, ali je bila družba v preteklem poslovnem letu dolžna objaviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in, če je bila, ali je to poročilo tudi objavila.

Direktiva ne določa obveznosti, da bi moral neodvisni revizor presojati vsebino (zagotovilo/mnenje) poročila o davčnih informacijah. Člen 48f  določa le, da se ta navedba vključi v okviru rednega revizorjevega poročila, kadar se računovodski izkazi podjetja že revidirajo.

Določena je samo obveznost revizorja, da navede obstoj in objavo poročila, če podjetje dosega pragove za njegovo pripravo.

Slovenska ureditev v ZGD-1 je skladna z direktivo in zahteva, da revizorjevo poročilo vključuje:

1. 1. navedbo, ali je bila družba dolžna objaviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ter
2. 2. navedbo, ali je bilo to poročilo objavljeno v skladu z določbami ZGD-1, ki urejajo javno objavo in objavo na spletni strani družbe.

Revizor mora torej navedbo vključiti le za družbe, ki presegajo pragove za pripravo poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki.

Inštitut v zvezi s tem še dodaja, da ZGD-1 v 70e. členu določa zavezance k pripravi poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki ter da se te določbe začnejo uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 22. 6. 2024 ali kasneje.

Izšla je nova številka revije SIR*IUS 6/2025.

V tokratni številki revije SIR*IUS je poudarek na področju  notranjega revidiranja – njegovi vlogi v sodobnih organizacijah, razvoju mednarodnih standardov in odzivu stroke na digitalne, trajnostne ter varnostne izzive. V reviji je objavljen tudi članek s področja revizije – pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem.
• Tina Toman Pfajfar predstavlja novosti pri pravilih notranjega revidiranja, ki jih prinaša posodobljena Hierarhija pravil notranjega revidiranja.
• John Chesshire piše o integriranem zagotavljanju – kako lahko sodelovanje, zanašanje na druge izvajalce zagotovil in celovita mnenja povečajo vrednost notranjega revidiranja.
• Jerneja Potočnik osvetljuje vlogo notranjega revizorja pri trajnostnem poročanju in pomen notranjih kontrol v okviru direktive CSRD.
• mag. Maja Hmelak predstavlja novo tematsko zahtevo za kibernetsko varnost, ki postavlja dodatne standarde za delo notranjih revizorjev na področju obvladovanja digitalnih tveganj.
• Zoja Urbanček in dr. Daniel Zdolšek se posvečata pogajanjem med revizorjem in revidiranim podjetjem.

V rubriki Iz prakse za prakso med drugim preberite o presoji in dokumentiranju pomembnosti vpliva nerevizijskih storitev na računovodske izkaze naročnikov, vplivu ESG dejavnikov na ocenjevanje vrednosti, notranjerevizijskih pregledih zunanjih izvajalcev, davčni obravnavi odsvojitve kapitalskih finančnih instrumentov po ZDDPO-2, razumevanju pojma »obvezna revizija« v SRS (2024) in zanašanju na ISO certifikate.

Na Slovenski inštitut za revizijo je bilo naslovljeno vprašanje, ali mora majhna družba, ki po ZGD-1 ni zavezana k obvezni reviziji, je pa k reviziji zavezana po drugi pravni podlagi, na primer koncesijski pogodbi, obvezno knjižiti rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine. Iz vprašanja izhaja, da je treba pojasniti, kaj pomenita besedna zveza »obvezna revizija« in beseda »revizija« v Slovenskih računovodskih standardih 2024 (v nadaljevanju SRS). Komisija za Slovenske računovodske standarde je 14. oktobra 2025 sprejela strokovno razlago o razumevanju besedne zveze »obvezna revizija« in besede »revizija« v Slovenskih računovodskih standardih (2024).

Na volitvah nadomestnega člana odbora sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov, ki so bile izvedene 15. 10. 2025 v Podčetrtku, je bil v odbor preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov izvoljen mag. Matjaž Mravljak.

Rok za pritožbe 23. 10. 2025.